ZLDvo28V soboto, 20. avgusta, sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Elizabeta in Maksimiljan Dvoršak iz Zg. Porčiča. Poročno slavje se je pričelo s civilnim obredom, ki je potekal v cerkvi Sv. Trojice, kjer je zlatoporočni obred, ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras. Zakoncema je namenil nekaj lepih besed in med drugim dejal: »Prisrčen pozdrav vama draga slavljenca in lepo pozdravljeni svatje, ki spremljate slavljenca ob njunem življenjskem jubileju. Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti. Zakonska zveza v katero sta stopila iz ljubezni ne pomeni samo sreče in zadovoljstva ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta jo lahko gojila in negovala je od vaju zahtevala tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je vama uspelo. Zato mi je v posebno čast in veselje, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji. Prepričan sem, da bo današnji obred  lep spomin za vaju spoštovana  slavljenca, vajine otroke, vnuke, bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in znance ter za vse, ki ste danes tukaj zbrani.« Pokončanem obredu je župan zakoncema izročil darilo in nazdravil z trojiško penino.
Njuno življenjsko zgodbo je predstavila Barbara Cvetko. »Maksimiljan ali Maks, kot ga vsi kličemo, se je rodil 22.9. 1932 v Zgornjem Porčiču 114 očetu Dominiku in materi Elizabeti. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Trojici. Vsa leta osnovne šole je bil odličen učenec, kar za tiste čase ni bil pogost primer. Vseeno pa po končani osnovni šoli ni imel možnosti šolanja. Elizabeta se je rodila 12.11.1939 v Zgornjem Porčiču 122 očetu Francu in materi Rozaliji Lorber. Osnovno šolo je obiskovala pri Sv. Trojici. Izhaja iz družini 9 otrok. Po osnovni šoli je bila nekaj časa doma, nato pa je 2 leti pestovala otroke pri eni od Trojiških učiteljic. Nekaj časa je služila na bližnji kmetiji pri Dvoršakovih. Njena redna zaposlitev je bila v Trojiški osnovni šoli, kjer je kot kuharica delala 6 let. Kako sta se Maks in Lizika spoznala in zaljubila pravzaprav ni težko uganiti, saj sta bila sovaščana, v tistih časih pa so bila druženja vaščanov pogostejša kot danes. Civilno sta se poročila 13. avgusta 1966 v Lenartu. Cerkveno pa prav 20.8.1966 v cerkvi Sv. Trojice. Po poroki se je Lizika, tako so jo klicali, preselila na moževo domačijo. Nekaj časa je še hodila v službo, ker pa je Maksov oče postal potreben pomoči, je po enem letu ostala doma in se posvetila gospodinjstvu, vzgoji otrok in delu na mali posesti. Maks pa se je najprej zaposlil v Cestnem podjetju, kjer je delal 10 let, nato pa v Mariborski livarni, kjer je delal do upokojitve. Takoj po poroki sta pričela z obnovo domačije, najprej hleva, nato pa še hiše. Ko sta se poročila je bila domačija še brez elektrike, po vodo pa je bilo treba 150m daleč. V zakonu sta se jima rodila sinova Andrej in Damijan, ki sta si ustvarila svoji družini in ju osrečila z vnukinjami Amadejo, Ano in Marijo, ter vnukom Anejem. Kuhanje in peka peciva je bilo Liziki vse življenje v veliko veselje. Tudi sedaj, čeprav ji je včasih naporno, za vsakega, ki jo prosi, speče kakšno pecivo. Maks pa je vse življenje gojil tudi ljubezen do glasbe. V mladih letih je igral pri pihalnem orkestru, odigral pa je tudi nekaj porok. Več kot 50 let pa je prepeval tudi v župnijskem pevskem zboru. Kot zanimivost naj omenim, da je tudi les, to je od grma pušpana, iz katerega so tipke igralnika v Trojiški cerkvi, posekal na domačem vrtu. Nasploh mu je bilo v življenju delo z lesom v veselje, saj je rad spletal koše, izdeloval ročaje za motike, tu in tam pa je naredil tudi kakšen klopotec.«
Po končanem civilnem obredu je pater Damijan Vračko, ob odsotnosti župnika p. Bernarda Goličnika, ob darovani maši opravil cerkveni zlatoporočni obred. Ob tem je med drugim povedal: »»Odpuščanje, besede ljubim te in potrebujem te so najpomembnejše za srečen zakon.« Cerkveno slavje je, ob igranju na orgle organista Jožeta Vagnera, popestril Cerkveni pevski zbor. Ob oltarju pa je na flavti zaigrala njuna vnukinja Ana Dvoršak. V nagovoru se je staršema za vse kar sta dobrega storila za njega in brata, ter sedaj za njegovi družini, zahvalil sin Andrej. Po končani maši pa je zakoncema zaigral Pihalni orkester MOL iz Lenarta, v katerem je Maksimiljan nekoč igral. Poročno slavje sta zalatoporočenca zaključila z druženjem s svati na Turistični kmetiji Bunderla.

Objavljeno 23 Avgust 2016

P5161051V okviru prireditev ob občinskem prazniku so se dne, 16. maja 2016, na povabilo Krajevne organizacije Rdečega križa Sveta Trojica v Slovenskih goricah v gostišču pri Sveti Trojici srečali starejši občani nad 80 let Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Zbrane je nagovoril in pozdravil predsednik KO RK Jožef ČASAR in občinska svetnica Zdenka POLANEC, ki je hkrati tudi strokovna sodelavka KO RK. Iz nagovorov je bilo ugotoviti, da je v občini 111 krajanov starejših nad 80 let, najstarejša pa šteje 98 let. Prav tako so bili zbrani seznanjeni s podatki o starosti te generacije po posameznih zaselkih. Tisti, ki se srečanja zaradi bolezni ali drugih obveznosti niso mogli udeležiti, pa jih bodo aktivisti rdečega križa v prihodnjih dneh obiskali na domu.
Vsak udeleženec je bil ob pogostitvi, skromno obdarjen in prejel dišečo priponko narejeno izpod spretnih rok aktivistke Angele KUKOVEC.
Prijetno druženje so popestrile ljudske pevke turističnega društva in učenka OŠ Sveta Trojica solistka na kitaro Lea LEUTGEB. Za slikovno dokumentacijo je poskrbel Slavek ŠTEFANEC.
Starejši so v nekajurnem druženju obujali spomine in delili srečne in tudi nekoliko manj srečne življenjske preizkušnje s svojimi znanci in prijatelji, saj se nekateri vidijo samo na teh tradicionalnih srečanjih starostnikov.

 

Objavljeno 26 Maj 2016

P4291013Predstavniki Občine Sveta Trojica, KO RK in upokojencev so obiskali gospo Antonijo Budja, ki je, dne 29. aprila praznovala svoj okrogli jubilej, častitljivih 90 let. Ob tej priliki so jo skromno obdarili ter ji zaželeli še obilo zdravja in dobrega počutja.

Avtor: KORK Sveta Trojica
Foto: Venčeslav Štefanec

 

Objavljeno 26 Maj 2016

ZLdobaj63Življenje hitro teče, sta nam povedala zakonca Katarina in Karol Dobja iz Zg. Senarske pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, ko sta v soboto, 16. aprila, praznovala zlato poroko. Tako kot prvič, sta se s svojimi svati, tudi tokrat s svojimi najbližjimi in sorodniki, odpravila k civilni in cerkveni poroki. Oba obreda sta tokrat potekala v cerkvi Sv. Trojice, kjer se je najprej odvijal obred civilne poroke, katerega je, ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Njuno življenjsko zgodbo je na drobno predstavila poslovna sekretarka občinske uprave Barbara Cvetko. Po končanem obredu je župan zakoncema čestital za njuni zakonski jubilej in jim v imenu občine izročil spominsko listino in priložnostno darilo. Za zaključek civilne slovesnosti je z njima nazdravil s slovito trojiško penino.

Sledil je cerkveni del poroke, katerega je, ob darovani sv. maši, opravil pater Bernard Goličnik, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed. Kot je dejal, je vsaka poroka neke vrste maša, saj se zakonca drug drugemu darujeta. Ob tem jima je izročil zlatoporočno priznanje, jima čestital in zaželel še veliko skupnih let. Cerkveno slavje je s petjem polepšal Cerkveni pevski zbor Sv. Frančišek, na orgle pa je zaigral Andrej Dvoršak. Petje zbora je s solopetjem popestril pevec Jože Golob, igranje s trobento pa Nives in Bine Ploj.

Oba zakonca sta se rodila v Zg. Senarski. Katarina, rojena Ploj, se je rodila, 24. aprila 1937, v kmečki družino enajstih otrok. Po osnovni šoli se je priučila za šiviljo, vendar je vse svoje življenje posvetila delu na zemlji in družini. Kljub težkemu kmečkemu delu, je našla čas za petje pri cerkvenem zboru, kjer je pela polnih 54 let, vse dokler ji je služilo zdravje. Pela je tudi ob pogrebnih slovesnostih. Za udejstvovanje na glasbenem področju je prejela tudi Gallusovo značko. Njena velika ljubezen so bile tudi rože, ki so krasile njun dom ter tudi oltar domače cerkve. Veliko skrbi je posvetila tudi delu na vrtu, ki je dajal potrebno zelenjavo za družino.

Karol se je rodi, 5. oktobra 1938. leta v kmečki družini 13 otrok. Po končani OŠ se je izučil za čevljarja, vendar je ta poklic opravljal le priložnostno. Ko se je poročil na posest ženinih staršev, se je posvetil delu na kmetiji. Ker je bil iznajdljiv, se je priučil mnogih spretnosti. Delal je kot zidar, pozimi pa kot mesar. Trgoval je tudi z živino. Ko si med prvimi je kupil traktor in potrebne priključke, je nudil usluge tudi drugim. Zakoncem so veliko pomenili trije otroci, Francka, Srečko in Cilika. Srečna sta, da hčerka Cilika z možem in svojo družino nadaljuje s kmečko tradicijo. Otroci pa so ju razveselili s osmimi vnuki. Ko smo ju vprašali, kaj jo je 50 let vezalo v zakonu, sta dejala, da je to bila ljubezen, otroci in delo na kmetiji. Sobotno slavje njune zlate poroke se je zaključilo z druženjem v Gostilni Šenekar v Spodnjih Ivanjcih, kjer sta se lahko pogovarjala s številnimi sorodniki, s katerimi se ne srečujeta pogosto.

 

Fotografija: Ludvik Kramberger

Objavljeno 18 April 2016

zlata murkoČeprav sta zakonca Elizabeta in Friderik Murko že veliko let Mariborčana, sta želela zlato poroko praznovati pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, kjer sta prvič stopila pred oltar pred 50 leti. Kakor prvič, tako sta tudi tokrat stopila pred »matičarja« in oltar. Kot je pri Sv. Trojici že navada, sta oba obreda potekala v cerkvi.

Objavljeno 28 December 2015
Preberi več

IMG 4751V občini Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, gojijo tradicijo obdaritve otrok ob božiču in novem letu. V ta namen pripravijo pred božičem posebno prireditev,na katero povabijo starše z otroki, ki so stari od 1 leta do 6 let. Za darila tem otrokom prispeva denar občina. Za otroke starejše od 6 leta pa, če starši želijo, da jih obdari Božiček, prispevajo denar za darilo starši sami. Letošnja prireditev je potekala v sredo 16. decembra v telovadnici osnovne šole Sv. Trojica.

Objavljeno 18 December 2015
Preberi več