Komunala

Varovalni pasovi občinskih cest

komunala1Varovalni pasovi občinskih cest na področju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se počasi a vztrajno čistijo in dobivajo podobo,  ki je v skladu občinskim odlokom o občinskih cestah ( MUV, št, 27/079, kakor tudi veljavnimi predpisi. Seveda je še v občini, kar nekaj spornih mest, deloma od lastnikov ob občinskih cestah ki ne dovoljuje posegov, določeni večji  posegi pa so odvisni predvsem od finančnih sredstev ki jih včasih ni možno takoj zagotoviti.

Žal pa se določeni lastniki parcel, zemljišč , predmetov in drugih objektov ne želijo ali  nočejo sprijazniti, da z zasejano vegetacijo, drevjem, živimi mejami, ograjami, objekti ipd., posegajo v varovalni pas občinskih cest. Predvsem se kršitelji dostikrat ne zavedajo, da z kršenjem v varovalnem pasu občinskih cest lahko posledično nosijo veliko odgovornost, v primeru da pride zaradi kršitev v varovalnih pasovih do prometne nesreče, do poškodb na cestišču,  ipd..  Tako smo v zadnjem času žal bili prisiljeni večkrat ukrepati. Najprej se v občinski upravi poskušamo z kršitelji dogovoriti sporazumno in v veliki večini primerov to tudi uspemo. V posameznih primerih pa moramo žal ukrepati tudi z pristojnimi inšpekcijskimi službami, in ponekod ukrepati tudi z izvršbo. V takih primerih torej inšpektor naloži občini kot upravljavcu občinskih cest, da sanira kršitev v varovalnem pasu, stroški del pa se obračunajo kršitelju v varovalnemu pasu.

Rekonstrukcija dela vodovodnega omrežja v Zg. Porčiču

komunala2Že v letu 2008 je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah izvajala rekonstrukcijo tranzitnega vodovoda, ki poteka od vodohrama v Zg. Porčiču pa vse do centra Sv., Trojica. Z omenjeno pridobitvijo je vodooskrba na področju občine mnogo boljša in kvalitetnejša. Rekonstrukcija tranzitnega vodovoda pa je žal obšla nekaj stanovanjskih hiš v Zg. Porčiču, katere so do pred kratkim imele velike težave z oskrbo pitne vode. Obstoječe  vodovodno omrežje namreč več ni omogočalo enakovredne oskrbe  za vsa gospodinjstva oz. so ob večji porabi zadnja gospodinjstva ostala skoraj brez vode. Zato se je občina lotila rekonstrukcije preostalega spornega o odseka vodovoda v Zg. Porčiču, ki je bila tudi v sredini julija 2010 končana.

V sklopu rekonstrukcije vodovoda se bo po predhodnem dogovoru z lastniki zemljišč ob cesti,   v nadaljevanju pristopilo k posnemanju klanca ob občinski cesti LC 203 111 (pri Fridau) in tako zagotovilo večjo širino bankin boljšo preglednost in sploh možnost srečevanja na odseku predmetne ceste.

Rekonstrukcija občinske ceste v Zg. Verjanah

komunala3V teh dneh se intenzivno izvajajo rekonstrukcijska dela na občinski lokalni cest LC 203241 Sp.  Verjane- Zg. Verjane- Sv. Trojica.
Gre za rekonstrukcijo 2200 m dolgega odseka občinske ceste, ki je bil leta 1991 sicer že asfaltiran. Vse gostejši  promet predvsem tudi težkih tovornih vozil in kmetijskih strojev je pripomogel k temu, da je cesta postala v dokaj slabem stanju. Del ceste so v sklopu izgradnje AC uporabljala tudi različna podjetja, predvsem zaradi poglabljanja struge Drvanje ter izgradnje novega mostu čez Drvanjo. Tako je že v letu 2007 bil podpisan dogovor s strani DARSA , SCT kot vodilnega izvajalca na avtocesti( v nadaljevanju AC) in Občino Sveta Trojica, da se po končanju del pristopi skupno k rekonstrukciji navedene občinske ceste. Glede na to, da se dela v sklopu izgradnje AC zaključujejo je  z izvajalcem  SCT prišlo do dogovora, da zaradi uporabe omenjene ceste in glede na njeno stanje podjetje SCT samo na svoje stroške  v celoti rekonstruira odsek ceste v dolžini 1.600 m, preostali del odseka v dolžini  800 m pa prepotrebno rekonstrukcijo investira občina, medtem ko dela opravlja podjetje SCT.

Glede na to, da je obstoječa asfaltna prevleka na cestišču bila toliko poškodovana, se je na osnovi ogledov in  meritev kot najoptimalnejšo varianto rekonstrukcije ceste izbralo na način, da se obstoječa asfaltna prevleka »sfreza«  oz. zmelje v cestišče in se jo maksimalno utrdi, nakar se izvede nasutje tampona in v celoti izvede nova asfaltna prevleka.  Zaenkrat  se je izbrana tehnična rešitev izkazala za zelo pozitivno, saj so meritve zbitosti podlage zelo dobre, glede na to da cesta poteka v za cesto dokaj neugodnem mehkemu terenu. Glede na to, da cesta poteka med obcestnimi jarki ali jo pri širitvi ovirajo razne druge prepreke, kot so prepadi ipd., težko pa bi bilo zagotavljati tudi nova zemljišča  za širitev ceste,  se cesta izvede v enaki širini, torej 3m asfaltni vozni pas , ter sicer nekoliko širše  bankine na vsaki strani ceste.

Ob rekonstrukciji ceste se bo hkrati izvedla tudi rekonstrukcija priključka občinske javne poti JP 703 901 z preplastitvijo mosta čez Drvanjo, katerega sedanja izvedba onemogoča prevoz večjim kmetijskim strojem.

Cesta bo predvidoma končana do konca julija 2010.

V jeseni je predvidena rekonstrukcija z dograditvijo pločnikov, še preostalega odseka občinske ceste LC 203241 ob Slovenski ulici.  Za cesto pridobivamo še ustrezna dovoljenja.

Razširitev in sanacija občinske ceste LC 203 111 V Zg. Porčiču

komunala4Občinska cesta LC 203 111 je  na odseku od gostišča » Na griču » pa vse do državne ceste Lenart-Benedikt, na določenih mestih zaradi raznih objektov, ki so ob njej preozka, nepregledna in s tem nevarna za promet. Cesto bo v prihodnjih letih glede na razpoložljiva sredstva potrebno sanirati in po možnosti razširiti. Deloma se je  rekonstrukcija ceste v sklopu izgradnje tranzitnega vodovodnega omrežja izvedla že v lanskem letu.

Vendar kot je že uvodoma zapisano, so določeni odseki na tej cesti še posebej nevarni. Najbolj nevarnega pa je do nedavnega prav gotovo predstavljal odsek pri  h.š. Zg. Porčič 17- Erjavec. Cesta je na eni strani bila ozka in nepregledna zaradi obstoječega starega gospodarskega poslopja, na drugi strani ceste pa je promet in preglednost oviral  klanec. Tako je se je omenjenega problema občina lotevala zadnji dve leti, ko se nam je  le dogovoriti z lastniki, da se obstoječi objekt odstrani , hkrati se ustrezno posnamejo klanci iz obeh strani ceste, nakar se delno izvede tudi rekonstrukcija vozišča in uredi odvodnjavanje  meteornih voda s ceste.

Skratka omenjeni odsek je, do pred kratkega bil poznan tako policiji kot tudi lokalnim inšpektorjem  za enega najbolj nevarnih in spornih je postal eden izmed najpreglednejših in varnih.

V enem izmed  objektov, ki je bil porušen je bila tudi stara zelo dobro ohranjena lesena ročna stiskalnica za sadje, ali » Poličeva preša » kot jo poznajo domačini. Prešo je občina odkupila in jo namerava v bodoče nekoliko restavrirati in jo postaviti na vidno  mesto. Nenazadnje gre za tradicijo našega kraja, ki nam je lahko v ponos in ki  jo premalo spoštujemo.

Aktivnosti za izgradnjo pločnikov v Gočovi in Sp. Senarski

Kot je prav gotovo splošno znano, je v času  izgradnje AC na območju Sp. Senarske, bila prekomerno obremenjena tudi državna cesta R 2 – 439 (Cerkvenjak-Senarska ) in na področju Gočove državna cesta R 1 – 229 (Rogoznica-Senarska). Posledično so nastale poškodbe na cestišču, cesta pa  je  zaradi povečanega prometa postala nevarna za pešce kakor tudi druge udeležence v prometu.  Zaradi navedenega je že v letu 2007 prišlo do podpisa dogovora med Občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah ( v nadaljevanju občina), Družba za avtoceste RS (v nadaljevanju DARS ) in  Direkcijo RS za ceste ( v nadaljevanju DRSC ), da se po izgradnji AC na območju Sp. Senarske skupno pristopi  k rekonstrukciji ceste, avtobusnih postajališč in javne razsvetljave, z dograditvijo enostranskega pločnika. V ta namen je občina takoj naročila ustrezno projektno dokumentacijo, katero je tudi v lanskem letu uskladila z DRSC. Gre za obsežen projekt, saj je na zahtevo DRSC predvidena generalna rekonstrukcija ceste, (odstranitev asfaltnih površin, menjava tampona in nato nova asfaltna prevleka ). Skupna vrednost projekta v Spodnji Senarski z rekonstrukcijo javne razsvetljave, avtobusnih postajališč in pločnikov  je ocenjena na 1.100.360,06 € ter v Gočovi 1.151.390,68 €.   V vezi z pripravo sporazuma o sofinanciranju projekta so v letošnjem letu potekala usklajevanja glede razmejitve stroškov, na podlagi katerega je bil izdelan Sporazum o sofinanciranju projekta med DARS, RS Ministrstvom za promet  in občino, ki še sicer ni podpisan, kakor tudi ni definiran čas izgradnje. Delež sofinanciranja občine predstavlja v Senarski 22,52 % in v Gočovi 24,48 %. Čas izgradnje  ni definiran oz. je med drugim odvisen od tega kdaj bodo vsi partnerji sporazuma  lahko zagotovili ustrezna sredstva.

Na podlagi dogovora in sporazuma med DARS , DRSC oz. Ministrstvom RS za promet  in občino je občina dolžna v skladu z izdelano  projektno dokumentacijo PZI št.: 973-133/07 oz. izdelanim elaboratom o posegih na zasebna zemljišča pridobiti lastništvo ali stavbno pravico gradnje na vseh  tistih zemljiščih, kjer so predvideni posegi oz. pridobiti služnostne pogodbe, kjer so predvideni poteki komunalnih vodov. V vezi z navedenim bo potrebno  z vsemi lastniki zemljišč, na katera so predvideni posegi, pred pričetkom rekonstrukcije in izgradnje skleniti pogodbe o pravici gradnje in prenosu zemljišč v javno dobro. Prenos zemljišč, na katerih bo dejansko prišlo do poseganja zaradi gradnje, bi izvedli takoj  po izgradnji in sicer bi se  najprej izvedla parcelacija, na podlagi katere bi pripravili pogodbe o prenosu zemljišč. Vse stroške v vezi z navedenimi postopki, bo seveda nosila občina, glede nadomestil  za prenos zemljišč pa se je seveda potrebno predhodno dogovoriti z lastniki zemljišč.

V vezi z zgoraj navedenim je bil  dne 06.07.2010 sestanek z  lastniki zemljišč v Gočovi , dne 07.07.2010 pa z lastniki zemljišč v Sp. Senarski. Na sestankih je občina predstavila oba  projekta, ter se za zemljišča, na katera so predvideni posegi dogovorjala  o možnostih sklenitve pogodbe o stavbni pravici  graditi in prenosa zemljišča v javno dobro.

Lahko rečemo, da je na obeh sestankih bila velika večina lastnikov pripravljena brezplačno prenesti zemljišča za potrebe rekonstrukcije ceste v javno dobro oz. predhodno podpisati pogodbo o stavbni pravici gradnje. Določeni posamezniki, pa so vztrajali, da so izvede zakoličba trase vsaj tistih odsekov kjer so predvideni največji posegi. Zato se bo v prihodnje zakoličba tudi izvedla, nakar se bomo poskušali ponovno dogovarjati z posameznimi lastniki.

Ker je izvedba projekta tako časovno kot finančno v veliki meri odvisna od načina in časa  zagotovitve potrebnih zemljišč za rekonstrukcijo ,upamo da bomo pri zagotovitvi zemljišč imeli čim manj težav.

Zgrajeno prvo javno kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in postopek priključevanja

komunala5Prvo javno kanalizacijsko omrežje v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je zgrajeno. Izvajalec Komunala Slovenske goricah, mora odpraviti  še določene pomanjkljivosti in napake, ki so bile ugotovljene na kvalitetnem prevzemu v okviru garancijskega roka. Takoj, ko bo občina pridobila uporabno dovoljenje za začasno obratovanje čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja ( predviden rok je prva polovica avgusta 2010), bo uradno pričela z postopkom priklapljanja na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. V mesecu Juniju 2010 je bil izveden komisijski ogled vseh priključkov, ki se neposredno oz. direktno priklapljajo na javno kanalizacijsko omrežje, na osnovi katerega bo izdelan elaborat vseh hišnih priključkov ( v nadaljevanju HP ), ki se priključujejo.


Osnovni kriterij, ki ga mora posamezno gospodinjstvo izpolnjevati, preden se lahko priklopi na javno kanalizacijsko omrežje  je :

-HP mora biti speljan mimo obstoječe hišne greznice

-v HP ne smejo biti priključene meteorne vode

-HP mora biti na zahtevani globini in pravilno zasipan

-revizijski jaški morajo biti dostopni in vidni

Gospodinjstva, ki se priklapljajo neposredno preko že v preteklosti zgrajenih kanalizacijskih omrežij, bodo takoj, ko bo občina prejela uporabno dovoljenje za poskusno obratovanje, prejela naslednja obvestilo:

OBVESTILO UPORABNIKOM, KI SE POSREDNO PRIKLJUČUJEJO NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE

Obveščamo vas, da je na področju občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, zgrajeno prvo javno kanalizacijsko omrežje, ki je priklopljeno na čistilno napravo Sveta Trojica.

V skladu z 11. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lenart ( Ur.l. RS, št. 104/2001 z dne 19.12.2001), ki velja na podlagi 122. člena Statuta  je pri graditvi objektov javne kanalizacije obvezna sočasna priključitev in uporaba kanalizacijskega omrežja. Uporabnik mora v skladu z 12. členom Odloka ob priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje opustiti greznice in upravljavcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom.

Glede na to, da se priključujete na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo posredno preko že zgrajene obstoječe kanalizacije, ki ste jo gradili v lastni režiji ali s pomočjo bivše KS, vam v prilogi posredujemo Soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Obstoječe sekundarno omrežje bomo v perspektivi motali rekonstruirati, saj ga kot takega ne moremo prevzeti v upravljanje. Stroške obnove obstoječega kanalizacijskega omrežja bo v celoti prevzela občina, dinamika obnove je predvidena v naslednjih letih v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Glede na to, da ste do sedaj imeli vaš hišni priključek (HP) speljan v greznico, ter nato speljan iztok greznice  v obstoječe kanalizacijsko omrežje je potrebno obvezno, vaš HP speljati mimo greznice. Prosimo, da izvedete prevezavo HP oz. opustitev greznice sami. Prav tako v javno kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno spuščati meteornih voda, v kolikor nimate ločene meteorne in fekalne in meteorne kanalizacije morate izvesti v roku 45 dni od prejema tega obvestila. Po tem roku bo nadzor nad navedenim izvajal  Medobčinski inšpektorat Maribor.

V prilogi vam v skladu z 13. člena Odloka o programu opremljanja in merilnih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Sv. Trojica (MUV, št. 28/08) po uradni dolžnosti izdajamo Odločbo o odmeri komunalnega prispevka za priklop na javno kanalizacijsko omrežje. V skladu z odlomkom  in 79. člena  Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je višina komunalnega prispevka odvisna od neto uporabne površine stanovanjskega objekta in velikosti gradbene parcele, podatke o slednjih smo si pridobili iz Uradnih evidenc GURSA – Javni vpogled, ki ga tudi prilagamo.

Vsi, ki se priklapljajo direktno so podobno obvestili prejeli že pred komisijskim ogledom, in bo jim po pridobitvi uporabnega dovoljenja posredovana navodila in tehnična shema, na kakšen način je potrebno izvest priključitev. Priključitve na javno omrežje bo nadzorovala občina z vzdrževalcem.

V skladu z 11. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 104/2001 z dne 19.12.2001), ki velja tudi za območje občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah,  je pri graditvi objektov javne kanalizacije obvezna sočasna priključitev in uporaba kanalizacijskega omrežja. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. V skladu z zgoraj navedenim odlokom in 13. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Sveta Trojica (MUV, št. 28/08), bo  po uradni dolžnosti v upravni zadevi odmere komunalnega prispevka, izdana tudi vsem gospodinjstvom ki se posredno ali direktni priklapljajo na javno kanalizacijsko omrežje in Čistilno napravo.

Višina Komunalnega prispevka bo v skladu z V skladu z 10. členom Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Sveta Trojica (MUV, št. 28/08) odvisna od površine gradbene parcele in neto uporabne površine objekta, ki se priklaplja. Podatke si bo občina pridobila iz uradnih evidenc geodetske uprave Republike Slovenije ( v nadaljevanju  GURS )

DODATNA INFORMACIJA GLEDE KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA KANALIZACIJO – PRIMERJAVA MED OBČINAMI IN OBMOČJI

Za stanovanjsko hišo velikosti 150 m2 na parceli velikosti 300 m2 za kanalizacijo, brez upoštevanja kakršnihkoli olajšav in morebitnih revalorizacij, bi moral zavezanec plačati naslednji komunalni prispevek v EUR po različnih občinah in območjih:

Občina ali območje

Parcela v m²

Neto tlorisna površina v m²

Dpi

Dti

Kdej

Cp

Ct

Komunalni prispevek v EUR

Sveta Trojica v Slovenskih Goricah

300,00

150,00

0,70

0,30

1,00

0,920

7,900

548,70

Cerkvenjak

300,00

150,00

0,30

0,70

1,00

0,400

4,640

523,20

Gornja Radgona

300,00

150,00

0,30

0,70

1,00

1,472

6,076

770,46

Razkrižje

300,00

150,00

0,50

0,50

1,00

3,170

15,510

1.638,75

Sveti Tomaž

300,00

150,00

0,30

0,70

1,00

0,730

5,360

628,50

Ljutomer

300,00

150,00

0,30

0,70

0,70

1,403

15,817

1.288,82

Duplek

300,00

150,00

0,50

0,50

1,00

3,070

9,050

1.139,25

Miklavž na Dravskem polju

300,00

150,00

0,30

0,70

1,00

3,940

8,830

1.281,75

Križevci

300,00

150,00

0,40

0,60

0,80

1,380

7,980

740,16

Gorišnica

300,00

150,00

0,30

0,70

1,00

2,330

9,140

1.169,40

Glede na to, da komunalni prispevek za priključitev na javno komunalno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo prav gotovo predstavlja finančno breme za vsakega posameznika bo omogočamo obročno odplačilo do 6. obrokov.

Dela ob Gradiškem jezeru

komunala6O Trojiškem oz. Gradiškem jezeru je bilo napisanih že kar nekaj člankov na naši spletni strani. Vedno je kaj za postoriti okrog jezera. Od spomladanskega urejanja brežin jezera, je potka okrog jezera obogatena še z enim dodatnim lesenim mostičkom. V teh dneh pa se izvaja navoz zemljine na južnem platoju  pod  jezerom. Kljub temu, da smo zadnji dve leti že intenzivno navažali in dvigovali teren z zemljino, se je pokazalo, da bi ga bilo potrebno še nekoliko dvigniti. Višanje nivelete terena je potrebno predvsem zaradi visokih podtalničnih voda na območju, prav gotovo pa bo pogled iz platoja veliko zanimivejši v kolikor bo iz njega mogoče videti gladino jezera. Glede na to, da se  zadnja leta izvajajo razna pripravljalna zemeljska dela in dela na področju urejanja okolja, upamo da bo  počasi prišlo tudi do uresničevanja turističnega projekta razvoja jezera, in da trenutna gospodarska kriza ne bo odgnala vseh potencialnih investitorjev.

Dela v sklopu izgradnje AC se počasi bližajo h koncu

komunala7Kot je znano širši javnosti, predvsem pa prav gotovo občanom Svete Trojice  v Slovenskih goricah, je bil oktobra 2008 dan v promet AC odsek Lenart-Vučja vas. Pridobitve smo prav gotovo veseli tudi krajani občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, saj nam ta cestna povezava, ki poteka tudi skozi našo občino tako rekoč odpira okno v svet, po drugi strani pa lahko oz. moramo znati izkoristiti to prednost AC povezave  za turistične in gospodarske  namene.

Žal pa je pridobitev prinesla s seboj tudi kar nekaj nevšečnosti, težav in nerešenih problemov, ki pa še žal niso odpravljeni.

Izvajalec del je imel po terminskem planu rok dokončanja za vsa še nedokončana dela, kot so ureditev cest, ki so se uporabljale ob izgradnji AC, ureditev odvodnjavanj, zasaditve, humuziranje, ipd. na območju občine Sv. Trojica do 30. junija 2009.

Glede na to, da izvajalec ni uspel dokončati vseh del, na kar nas tudi velikokrat opozarjajo številni občani, se je rok za dokončanje del podaljšal na 30. oktober 2009. Tudi da datum ni zadostoval za dokonačenje vseh del, zato se je rok podaljšal do konca julija 2010. Zato pričakujemo, da se bo glavnina del v sklopu izgradnje AC na področju občine Sv. Trojica  tudi končala do konca julija 2010. Glede na opravljene razgovore pričakujemo, da se bo intenziteta dela stopnjevala prav ob koncu meseca julija , ko bodo na območju naše občine tudi ustrezne delovne ekipe z mehanizacijo. Vsekakor bomo strmeli, da bodo vsa dela v skladu z projekti in predvsem dejanskimi potrebami oz. sedaj vidnimi posledicami izvedena kot je to potrebno. Dokler dela ne bodo zaključena tudi cest ne bomo prevzeli v upravljanje oz. podpisali ustreznih soglasij.

Poleg nedokončanih del, pa smo občani in še posebej na upravi občine nezadovoljni s še vedno neustreznim imenovanjem priključka na AC, za katerega preimenovanje je občina sicer  pridobila ustrezna soglasja, pred samo izvedbo preimenovanja pa je potrebno še dokončno uskladiti financiranje ipd..

Problematika nadvozov  je za oba nadvoza v Sp. Senarski bila rešena oz. tudi pred kratkim realizirana , zaradi prevelike vrednosti  del,  pa je zaenkrat zavrnjena rekonstrukcija nadvoza na R 1-229 Zg. Senarska-Gočova.

Eden izmed problemov predstavlja tudi hrup, ki ga vozila na AC povzročajo. Žal so meritve povsod pokazale, da stopnja hrupa ne presega dovoljene meje in tako ne bo potrebnih dodatnih protihrupnih ograj. Glede na meritve je občina predvsem na območjem Sp. Senarske uspela izbojevati določene dodatne zasaditve, ki bodo v bodoče prav gotovo prispevale k dušenju hrupa in čistejšemu okolju.

Problemov je in jih bo  seveda še kar nekaj saj se bodo  določeni pokazali verjetno šele čez Kakorkoli z njimi se bo potrebno soočit in jih v največji možni meri reševati po drugi strani pa se moramo zavedati, da vsaka pridobitev terja določen davek, vendar smo s pridobitvijo AC skozi našo občino prav gotovo tudi veliko pridobili.

Gradnja objektov

Spremembe in dopolnitve zakona o graditvi objektov smo pričeli uporabljati s 15. 4. 2008. Do polne uporabe vsebin je potreben sprejem vseh podzakonskih aktov. Nekateri od njih so že sprejeti, preostale pričakujemo v kratkem.

Vrste objektov, enostavno gradbeno dovoljenje

Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/2008) natančneje določa vrste objektov. Zahtevni objekti so objekti, ki izpolnjujejo vsaj en pogoj; prostornina nad 5000 m3, višina nad 15 m, nosilni razponi nad 8 ali nad 10 m pri prednapetih konstrukcijah, globoko temeljenje, podzemni deli, ki presegajo globino 15 m, objekti, za katere je predpisana presoja vplivov na okolje, objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi (upravne, pisarniške trgovske stavbe, stavbe družbenega pomena z več kot 4000 m2, šole ...) ali objekti gospodarske infrastrukture ter inženirski objekti, prenosni elektroenergetski vodi z napetostjo 110 kV ali več.

Nova je skupina nezahtevnih objektov. V tej kategoriji so zajeti zahtevnejši objekti iz dosedanjih enostavnih. Investitor je do sedaj potreboval za gradnjo le lokacijsko informacijo, sedaj pa je potrebno enostavno gradbeno dovoljenje, ki ga izdaja upravna enota. Vloga za izdajo enostavnega gradbenega dovoljenja in oblika dovoljenja sta predpisani z obrazci, določenimi v pravilniku. Investitor v vlogi lahko sam vriše objekt v kopijo katastrskega načrta in značilni tloris ter prerez. Za gradnjo nezahtevnih objektov je treba pridobiti soglasje, če se predvidena gradnja nahaja v varovalnem pasu ali območju. Med nezahtevne objekte spadajo npr. objekti za lastne potrebe, ki so lahko zgrajeni na le parcelah z osnovnim objektom, ne morejo imeti samostojnih priključkov na infrastrukturo in zanje ni več predpisan odmik 1,5 m od parcelne meje, temveč velja odmik po prostorskem aktu. V tej skupini je večina objektov, ki je do sedaj spadala med enostavne objekte, npr. drvarnica do 12 m2, uta do 15 m2, garaža, steklenjak in bazen do 30 m2, greznice in dovozne poti dolžine 300 m. Med nazahtevne objekte spadajo tudi ograje do 2,2 m, škarpe do 1,5 m. Postavljene morajo biti tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče. Pomožni infrastrukturni, kmetijski (kozolec do 150 m2) in začasni objekti, spominska obeležja, objekti za oglaševanja do 20 m2, bazne postaje, antenski drog, prostor s telekomunikacijsko opremo, objekt za telekomunikacijsko opremo do 30m2 itd.

Opredelitev manj zahtevnih objektov ostaja enaka; vsi objekti, ki ne sodijo med zahtevne ali nazahtevne. Tudi zanje je potrebno gradbeno dovoljenje.

Za gradnjo enostavnih objektov ni potrebno dovoljenje. Brez dovoljenj se lahko gradijo objekti za lastne potrebe; nadstrešek 30 m2, rezervoarji do 5 m3, mala komunalna čistilna naprava do 50 PE, vrtine do 30 m, objekt do 4 m2, ureditev dvorišč do 300 m2, pomožni infrastrukturni, obrambni,  kmetijsko-gozdni, začasni in vadbeni objekti (čebelnjak do 20 m2, cestni priključek na občinsko cesto, gostinski vrt do 50 m2 ... ). Pomožni energetski objekti so: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto, signalno-zaščitni vod v energetskih omrežjih, relejna hišica, telekomunikacijske antene in oddajniki ter ostali. Tudi za gradnjo teh objektov potrebujemo soglasje v varovalnih območjih in pasovih.

Lokacijska informacija

Za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov potrebujemo gradbeno dovoljenje, za gradnjo nezahtevnih objektov je potrebno nezahtevno gradbeno dovoljenje, za gradnjo enostavnih objektov ne potrebujemo dovoljenja. Vse objekte moramo graditi skladno s prostorskimi akti in soglasji, kadar so predpisani. Dokler občine ne bodo sprejele novih občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ima veliko občin prostorske akte zastarele, nepopolne, z mnogimi dopolnitvami in spremembami. Investitor zato dokaj težko pridobi pravo informacijo o urbanističnem stanju na terenu, zato je še vedno najenostavneje pridobiti pogoje iz prostorskih aktov tako, da zaprosimo za lokacijsko informacijo, v kateri so ti pogoji zapisani. Z enakim namenom se lahko zaprosi tudi za lokacijsko informacijoza projektiranje objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, le da informacije ni potrebno več vlagati v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Lokacijsko informacijo za namen prometa z nepremičninami je nadomestilo potrdilo o namenski rabi zemljišča, vendar to potrdilo ni več obvezno v nobenem postopku, saj si ga mora organ, ki vodi postopek, pridobiti sam.

Projektni pogoji in soglasja
Ena izmed pozitivnih novosti, na katero se bomo morali še privaditi, je soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo. Do sedaj je bilo treba na podlagi idejne zasnove pridobiti projektne pogoje, na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja soglasje in v primerih priklop na električno omrežje še soglasje za priklop. Sedaj te tri oziroma dva dokumenta nadomešča enotno soglasje za priključitev. To administrativno zmanjšanje števila dokumentov bo sprva prineslo nekaj težav. Projektant idejne zasnove bo moral že idejno zasnovo izdelati dokaj podrobno, da bo že lahko določil potrebno, npr. porabo vode, električne energije. Izdajatelji soglasij bodo morali na podlagi idejne zasnove predpisati in predvideti vse parametre, potrebne za projektiranje in priklop.

Za gradnjo objekta v varovalnem pasu (elektroenergetskega omrežja, ceste, železnice, vodotoka ...) ali v varovalnem območju (Natura 2000, vodovarstveno področje, mestno kulturno varovano jedro ...) bo še vedno treba predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje na PGD. Enako sta potrebna dva dokumenta; pogoji in soglasje za objekte, ki se priključujejo na gospodarsko javno infrastrukturo in so hkrati v njenem varovalnem pasu.

Na področju urejanja z lokacijskimi, zazidalnim ali ureditvenimi načrti mora investitor v varovalnih pasovih ali območjih (po novem zakonu o prostorskem načrtovanju: državni prostorski načrt DPN in občinski podrobni prostorski načrti OPPN), kjer do sedaj ni bilo treba pridobivati projektnih pogojev in soglasij, pridobiti izvleček mnenj soglasodajalca na načrt (po vsebini so to projektni pogoji). Na izdelan PGD je treba pridobiti soglasje soglasodajalca.

Za pripravo in izdajo projektnih pogojev, soglasij ali soglasij za priključitev soglasodajalci ne smejo zaračunavati taks, stroškov ali drugih plačil.

Območje za določitev strank
Dosedanji nedorečen način določanja vplivnega območja objekta je povzročal velike težave udeležencem pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Spremenjeni zakon in Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Ur. l. RS, št. 37/08) uveljavlja in določa območje za določitev strank. Predpisan je način izračuna glede na vrste objektov. Območje za določitev strank je pri stavbah polovica tretjega korena bruto prostornine stavbe, kar znese za objekt velikosti 10 x 10 x 10 m, 1.000 m3, rezultat izračuna nam da število 5. Bruto prostornina se računa za dele objektov, ki so omejeni in v celoti pokriti po standardu SIST ISO 9836. Naš primer izračunanega območja petih metrov projektant nariše na geodetski načrt ali kataster kot zaključen poligon okoli najbolj izpostavljenih nadzemnih (kap strehe) ali podzemnih delov (garaže). Kjer tako določen pas pade čez parcelno mejo na sosednje zemljišče, se lastniki ali drugi upravičenci (služnost) štejejo za stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Širine pasov za določanje strank pri gradbeno inženirskih objektih so predpisane, npr. širina pasu pri avtocestah je 40, hitrih cestah 35, glavnih cestah 25, regionalnih cestah 15, kategoriziranih občinskih cestah 10 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta, 8 m od osi skrajnih tirov železniške proge, predpisani so odmiki od daljnovodov različnih nazivnih napetosti. Območje za določitev strank je 3 m od osi voda pri podzemni gospodarski javni infrastrukturi lokalnega pomena, kot so vodovod, kanalizacije, plinovod, toplovod, vod, namenjen telekomunikacijam, kabelski razdelilni sistem in drugi vodi javnega pomena. Pri nadzemni gospodarski javni infrastrukturi lokalnega pomena je pas, enak višini objekta, na primer nadzemnega daljnovoda.

Varovalni pasovi na področju elektroenergetike so: nadzemni večsistemski daljnovodi in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 25 m; podzemni kabelski sistemi nazivne napetosti 400 kV 10 m; nadzemni večsistemski daljnovodi in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; podzemni kabelski sistemi nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; nadzemni večsistemski daljnovodi nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m; podzemni kabelski sistemi nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1m; razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV 2 m, pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje in transformatorske postaje in pri čemer lahko večsistemski daljnovod naštetih nazivnih napetosti vključuje tudi sisteme nižjih napetosti. Varovalni pasovi se lahko tudi prekrivajo.

Rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti, konstrukcijskih elementov ali zmogljivosti obstoječega objekta. Za izvedbo potrebujemo gradbeno dovoljenje.
V prostoru imata notranji razvoj naselij in prenova prednost pred širitvijo meje naselja. Obstajajo pa prostorski dokumenti, ki omejujeo zgostitev obstoječe zazidave, zaradi na primer ohranjanja kulturnih ali naravnih značilnosti krajine ali ker določeno območje nima urejene komunalne oskrbe. V takšnih prostorskih dokumentih sta lahko dovoljeni samo rekonstrukcija in obnova obstoječih objektov, novogradnje ali povečave obstoječih stavb pa ne. Da ne bi bilo več dvomov, kakšne je nebistvena sprememba velikosti dovoljena pri rekonstrukciji, je sedaj predpisana makismalna sprememba prostornine do 10 % volumna objekta.

Iz enakih omejitev v prostoru kot je omejitev povečave volumna objekta pri rekonstrukciji se ukinja pojem nadomestne gradnje. Kadar je v prostorskem aktu dovoljena le nadomestna gradnja, se sedaj lahko obstoječi objekt odstrani in na istem mestu zgradi enako velik objekt z enako namembnostnjo. Kadar pa je na določenem področju dovoljena tudi gradnja novih ali dozidava obstoječih objektov, se lahko odstrani objekt in zgradi nov, večji, na isti ali spremenjeni lokaciji. Pogoji so seveda določeni v prostorskem aktu občine, ki ga sprejema ali spreminja občina. Za vse navedene primere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Nadomestni objekti, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje po določbah ZGO-1 (ki se je uporabljal do 15. 4. 2008), ki pred pričetkom uporabe novega objekta niso bili odstranjeni, se štejejo za nelegalno, “črno” gradnjo. Zanje lahko gradbeni inšpektor odredi odstranitev.

Sprememba namembnosti, spremembo rabe
Zaradi nejasnega razlikovanja med spremembo rabe in spremembo namembnosti se pojem spremembe rabe ukinja, sprememba namembnosti pa se natančneje definira; to so dela, ki niso gradnja, se pa s spremembo namena ali tehnologije povečuje vpliv objekta na okolico. Za spremembo namembnosti je potrebno gradbeno dovoljenje. To so predvsem spremembe iz stanovanjske v poslovno dejavnost in obratno, sprememba objekta v zabaviščni objekt, objekt za kulturo ali razvedrilo, skladiščenje ali deponiranje odpadkov, bencinski srevis, trgovinsko skladišče z namenom prodaje ter gostinsko stavbo. 

Pri katerih spremembah namembnosti ne potrebujemo gradbenega dovoljenja? Pri spremembi znotraj upravnih in pisarniških stavb, znotraj trgovskih in storitvenih dejavnosti, iz upravne ali pisarniške dejavnosti v storitveno ter pri spremembi iz gostinske stavbe v upravno, pisarniško, trgovinsko ali storitveno dejavnost.

Vzdrževalna dela
Že do sedaj je lastnik lahko vzdrževal svojo hišo brez pridobitve dovoljenj. Za kar smo včasih potrebovali Odločbo o dovolitvi priglašenih del, je bilo po letu 2003 le še v nekaterih primerih treba pridobiti lokacijsko informacijo, sedaj pa niti ta ni potrebna. To pomeni, da danes lahko lastnik objekta z vzdrževalnimi deli prične brez pridobitve dovoljenj. Z deli se sme posegati v konstrukcijo objekta, spreminjati zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta. Na kulturno varovanih objektih je predhodno treba pridobiti pogoje in soglasje.
Redna vzdrževalna dela so manjša popravila, kot so pleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda ali stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij. Z njimi se ne spreminja zmogljivosti inštalacij, opreme in tehnoloških naprav.
Investicijska vzdrževalna dela so popravila, gradbena, inštalacijska in obrtniška dela ter izboljšave, ki sledijo napredku tehnike. Inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma se izvedejo druge njihove izboljšave. Namesti se lahko agregat, naprava za ogrevanje, sončni zbiralnik, sončne celice, toplotna črpalka, vetrnica, geosonda, klimatska naprava, notranje inštalacije, klančine za dostop v objekt, uredijo se dvorišča, vgradijo strešna okna in namestijo hišne TV antene.
Z vzdrževalnimi deli v javno korist se zagotavlja opravljanje določene gospodarske javne službe. Z deli se lahko spreminja zmogljivost in z njo povezana velikost objekta. Za posamezno GJS so dela predpisana s področnimi materialnimi predpisi na primer za javne ceste, avtoceste, železniški promet, distribucijo toplote in plinovod. Določba 61. člena Energetskega zakona določa, da so vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike predpisana v Uredbi o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Ur. l. RS, št. 125/04). Uredba natančno določa vzdrževalna dela s področja prenosa in distribucije električne energije, zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov.

Minimalna komunalna oskrba
Obstajajo tudi objekti, za katere je kakšna občina celo zaračunala komunalni prispevek,  ni (pravočasno) zgradila komunalne opreme, npr. vodovoda, ceste, kanalizacije ... Sedaj pridobitev gradbenega dovoljenja ni več mogoča, če se ne zagotovi minimalna komunalna oskrba. In kdaj je/bo zagotovljena minimalna oskrba? Pri stanovanjskih stavbah mora biti zemljišče opremljeno s pitno vodo, električno energijo, odvajanjem odpadne vode in dostopom do javne ceste. Za posebne stavbe se minimalne oskrba določa glede na namen; na primer transformatorska postaja potrebuje le električno energijo in dostop. Dokaz v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, da je zagotovljena minimalna oskrba, je soglasje za priklop na obstoječo infrastrukturo ali pogodba o opremljanju za izgradnjo opreme ali dokaz, da je izgradnja infrastrukture predvidena v občinskem proračunu za tekoče ali naslednje leto.

Kadar komunalna oprema ni zgrajena in niti izgradnja ni predvidena v občinskem proračunu, lahko investitor že v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidi izgradnjo komunale v skladu s prostorskim aktom in predpisi o oskrbi s pitno vodo, odvajanju odpadnih voda, elektriki in dostopu do javnih cest. Investitor pa lahko predvidi oskrbo tudi po zadnjih dognanjih tehnike, kot so na primer sončne in vetrne elektrarne, sončni kolektorji za ogrevanje sanitarne vode, vrtina za oskrbo s pitno vodo in mala čistilna naprava.

Ali je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, najprej preverja upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, nato še komisija na tehničnem pregledu objekta pred izdajo uporabnega dovoljenja.

Za enostanovanjsko hišo, ki je zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, tehnični pregled ni potreben. Investitor mora zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložiti geodetski načrt novega stanja zemljišča in izjavi projektanta in nadzornika, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi. V njej morata preveriti, ali je zgrajena z gradbenim dovoljenjem predpisana minimalna oprema. Ker pa večina investitorjev enostanovanjskih objektov ne zaproša za uporabno dovoljenje, bodo imeli možnost načina izvedbe dajalci soglasij za priklop na infrastrukturo kontrolirati ob samem priklopu objekta  (vodovod, kanal, elektrika ...).

Nove pristojnosti občine
Občina lahko na področju prostorskih ureditvenih prostorov (stari PUP-i) in občinskih prostorskih dokumentov (novi OPN) priglasi udeležbo v postopku gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženec. K temu jo pozove krajevno pristojna upravna enota. Svoj interes za udeležbo mora občina izkazati v osmih dneh po pozivu.

Občine so pridobile nove pristojnosti na področju vzdrževanja zunanjega izgleda objektov. Občina lahko določi objekte ali področja, ki slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja ali krajine. Z odločbo lahko zaveže lastnika objekta, da izvede vzdrževalna dela. Če zavezanec ne stori, v njegovem imenu to lahko izvede občina in v višini stroškov vpiše hipoteko na nepremičnino. Kadar objekta ni mogoče obnoviti, ga lahko občina celo odstrani.

Sanacija občinske ceste v Porčiču

komunala8Asfaltirana cesta, ki je bila grajena po letu 1990, je na posameznih mestih, predvsem zaradi težkega tovornega prometa, za katerega cesta prav gotovo ni bila narejena, dobesedno uničena. Na cesti je sicer urejena prometna signalizacija, ki omejuje promet tovornih vozil, vendar je posamezniki nemalokrat ne upoštevajo.

Po »Lopatki« od letošnjega leta vozi tudi šolski avtobus, zato je bilo potrebno nujno pristopiti k rekonstrukciji najbolj poškodovanih odsekov na tej cesti, prav tako pa upamo, da bo v bodoče bolj upoštevana prometna signalizacija s strani voznikov.

Ureditev dovoznih in manj pomembnih občinskih cest

komunala9Pomoč pri ureditvi dovoznih poti je predvsem odvisna od pobude in sodelovanja posameznikov-gospodinjstev, do katerih sicer včasih poteka kategorizirana občinska pot, velikokrat pa samo dovozna cesta. Določena gospodinjstva na območju naše občine so še do pred kratkim v primeru slabega vremena bila dobesedno odrezana od sveta. To so predvsem posamezna  gospodinjstva, ki so odmaknjena od glavnih poti tudi do več 100 metrov. Ker se jim v preteklosti ni namenjalo pozornosti s strani predhodne občine, uporabniki pa si niso mogli privoščiti nič drugega kot zgolj krpanje najbolj udarnih jam, so te ceste ponekod v slabem vremenu bile dobesedno neprevozne.  Glede na stanja teh posameznih cest, ima občina za takšne nujne upravičene primere, rezervirano postavko 1+1 za vzdrževanje občinskih cest, kar pomeni, da v kolikor so posamezniki, ki so odvisni od takšne ceste za vzpostavitev v neko normalno prevozno stanje pripravljeni tudi sami financirati, jim pri tem približno v enakem deležu pomaga tudi občina. V lanskem in letošnjem letu je bilo kar nekaj zglednih primerov takšnega sodelovanja.

Eden izmed večjih je bil denimo v Zg. Porčiču, kjer sicer mimo gospodinjstva v Zg. Porčiču 20 poteka kategorizirana občinska cesta JP 704081, katero v glavnem uporabljajo lastniki kmetijskih zemljišč-gozdov. Občinska cesta je bila še do poletja v zelo slabem stanju, glede na pobudo in sodelovanje g. Biderman Aleša, ki je v Zg. Porčiču 20 v fazi gradnje stanovanjsko-poslovne stavbe, se je cesta v dolžini 250 m primerno uredila v gramozno stanje.

V slabem vremenu pa je skoraj neprevozna bila tudi dovozna cesta do h.š. Gočova 2, katero v veliki meri uporabljajo tudi lastniki gozdov. Po dogovoru z g. Gabriel Aleksandrom, ki biva v Gočovi 2 in občino, je prišlo prav tako do zglednega sodelovanja in posledično ureditve 250 m dolge dovozne ceste, ki bo odslej služila svojemu namenu tudi v slabem vremenu.

Takšnih primerov sodelovanja na takšen in drugačen način, predvsem tam, kjer so posamezna gospodinjstva precej odmaknjena je še kar nekaj. Iz prakse lahko potrdimo, da lastniki iz oddaljenih zaselkov, kjer so ceste najpogosteje tudi še v gramoznem stanju, radi pomagajo oz. priskočijo na pomoč samoiniciativno in z lastno mehanizacijo. Veliko takšnega dela, torej vzdrževanje in ureditev cest, je opravljenega po neurjih, zato se vsem ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo.

Občina je deloma lani, deloma pa letos izvedla tudi rekonstrukcijo občinske ceste JP 703945. Gre za občinsko cesto, ki poteka od državne ceste R 2- 439 v Sp. Senarski pa do občinske ceste JP 703 941, ki vodi od LD Dobrava do Sp. Senarske. V sklopu izgradnje AC je bila predvidena asfaltna preplastitev te ceste v dolžini 280 m, za preostali dodatni asfaltni odsek v dolžini 250 m je prišlo na podlagi prizadevanj občine skupaj s tamkajšnjimi občani. Preostali odsek pa je občina uredila do takšne mere, da bo cesta poleg kmetijskim strojem omogočala prevoznost tudi kakšnemu avtomobilu, kolesarju ali pešcu. Priporočamo jo namreč za kolesarje in sprehajalce, saj lahko po tej poti pridete iz Sv. Trojice v Sp. Senarsko v naravi, miru in tišini, ki pa ga žal zadnje čase motijo »štirikolesniki«, ki poleg hrupa povzročajo zaradi dokazovanja moči njihovih konjičkov tudi razne fizične poškodbe na cestah. V primeru, da trenutni tovrstni modni hit ne bo pojenjal, bomo prisiljeni izvesti določene ukrepe.

V sklopu izgradnje AC je v Sp. Senarski po prizadevanju občine in tamkajšnjih krajanov, dodatno asfaltiran tudi odsek občinske ceste JP 703941 v dolžini 150 m.

Skratka, zavedamo se, da so potrebe po ureditvi občinskih cest na področju občine velike in se le te urejajo v skladu s finančnimi zmožnostmi. Eno izmed načel, ki ga ima občina pri svojem načrtovanju pa je, da moramo vsem občanom v prvi fazi omogočiti vsaj normalno prevozno makadamsko cesto.

Poplavljanje Pesnice in ostalih vodotokov na območju Občine Sveta Trojica

komunala10Po odpravi posledic po neurju je Občina Sv. Trojica z raznimi dopisi in dogovori poskušala omenjeno problematiko predstaviti tudi ustreznim organom oz. upravljavcem vodotokov, državnih cest, Ministrstva za okolje, in druge. Zaradi problematike poplavljanja reke Pesnice je dne 13.08.2009 v Trnovski vasi na zahtevo županov občin porečja Pesnice potekala okrogla miza. Na okrogli mizi je bilo enotno mnenje tako županov, kakor tudi prisotnih kmetovalcev, da je škoda, ki jo je povzročilo poplavljanje reke Pesnice izredno velika in da je potrebno nemudoma pričeti z aktivnostmi, da v bodoče do takšnih katastrof več ne bo prihajalo. Župani so ob koncu sestanka sprejeli sklepe oz. zahteve, katere se posredujejo na pristojna ministrstva oz. upravljavcem in vzdrževalcem reke Pesnice in njenih vodotokov, ter melioracijskih sistemov.

Priloga: Zapisnik iz tiskovne konference, ki je bila 13.08.2009, ob 11.00 uri, v Kulturni dvorani Trnovska vas

Na podlagi zahtev županov porečja Pesnice iz okrogle mize, ki je bila v Trnovski vasi 13.08.09, je dne 23.09.09 bil sklican sestanek z župani, odgovornimi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, upravljavci in vzdrževalci reke Pesnice in njenih vodotokov, ter melioracijskih sistemov. Vsem prisotnim so bile posredovane zahteve oz. sklepi iz okrogle mize z dne 13.08.09.

Na sestanku je bilo ponovno ugotovljeno, da vplivajo na poplavljanje reke Pesnice in njenega porečja naslednji dejavniki:

1. Dejstvo je, da so vremenske razmere predvsem v letošnjem letu oz. zadnjih nekaj let ekstremne in zato je torej tudi posledično toliko več vode.
2. Reka Pesnica bila zgrajena pred 30. leti  na  režim 30-letnih voda (pojavljajo se vsakih 30 let) in ne na 100-letne (vsakih 100 let) do katerih sedaj prihaja.
3. Ocenjuje se, da je Pesnica zamuljena v povprečju skoraj en meter, in da je izvedena na polvkopani način, torej deloma je vkopana struga, deloma pa je varovana z nasipi, pri katerih je na eno stran predvideno razlivanje vode - poplavno območje.
4. Zaradi tega povkopanega načina in že zamuljene struge, melioracijski jarki več ne morejo funkcionirati oz. če pride do poplavljanja traja več dni da se voda umakne saj voda nima kam odteči - pogoj struga Pesnice mora pasti.
5. Dodatni problem pa še je, da so zamuljeni tudi melioriacijski jarki, oz. le ti niso redno košeni oz. smejo biti pokošeni zaradi okoljevarstvenih zahtev šele po septembru, poleti pa prihaja do najbolj intenzivnih nalivov.
6. Bistveno je na poplavljanje prispevalo umestitev trase Avtoceste!

     · iz velikih asfaltnih površin je potrebno meteorno vodo takoj speljati iz AC, prej se je voda počasi razlivala oz. jo je zemlja deloma vpijala.

     · v Pernici je v sklopu izgradnje AC bil izveden sicer nov večji zadrževalnik (jezero v Pernici), ki pa ima zaradi varovanja AC na 100-letne vode    drugačen način delovanja kot prej, in sicer nove zapornice na Perniškem jezeru spuščajo presežne vode takoj, zapornice se začnejo zapirati šele ko prihaja do 100-letnih voda, (da se spremeni način delovanja novih zapornic se Ministrstvo za okolje sedaj pogaja z DARSOM )

     · zaradi prej navedenega je v sklopu izgradnje AC bila predvidena izgradnja novega večjega zadrževalnika oz. jezera pod Šikerjem, do katerega pa ni prišlo.

Na koncu sestanka je bilo torej jasno, da bi v izogib poplavljanja reke pesnice in celotnega melioracijskega sistema bila nujna rekonstrukcija reke Pesnice in kasneje celotnega melioracijskega sistema, ob vsem tem pa redno vzdrževanje. Odgovorni iz pristojnih ministrstev so sicer zagotovili, da se bo začela pripravljati projektna dokumentacija, medtem ko bo sama rekonstrukcija odvisna od razpoložljivih sredstev.

Na koncu so župani zavzeli sklepe in zahteve:

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2009 izplača subvencije nosilcem kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev;
2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor se zavežeta, da izdelata projekt, glede sanacije reke Pesnice 3. Ministrstvi morata v čim krajšem času pristopiti k reševanju problema reke Pesnice in obveščati župane prizadetih območij;
4. Župani zahtevajo, da vzdrževalci oz. upravljavci na komasacijskih območjih sisteme čim bolj vzdržujejo, kar bi pomenilo, da voda v primeru poplav ne stoji tri, štiri dni na poljih in travnikih ampak odteče nazaj v strugo;
5. Vsi prisotni ugotavljajo, da je potrebno za omenjene pristope pri reševanju problema reke Pesnice zagotoviti sredstva, zato bodo župani sprožili poslansko vprašanje na vlado RS.

Končanje del na Drvanji v sklopu izgradnje avtoceste

Kljub raznim predhodnim zapletom in zamikanju del lahko pohvalimo izvajalce, da so v okviru izgradnje AC, odsek, ki je bil predviden za rekonstrukcijo Drvanje tudi ustrezno in vzorno uredili. Seveda pa sedaj po rekonstruiranem zgornjem delu Drvanje, ki je sedaj poglobljen zaradi AC, voda dobesedno drvi skozi ta del in nato povzroče velike težave na delu, kjer ni prišlo do rekonstrukcije. Na potrebo po rekonstrukciji tudi tega dela Drvanje občina sicer opozarja pristojne na Ministrstvu za okolje in prostor.  Žal pa bo, kot kažejo prvi odzivi, ta del Drvanje še moral počakati nekaj let na rekonstrukcijo, predvsem zaradi pomanjkanja denarja.

Aktivnosti v sklopu izgradnje avtoceste

komunala11Že dobra dva tedna sta, odkar so se začela sanacijska dela na Drvanji v Zg. in Sp. Verjanah. Drvanja,  katere struga se je v sklopu izgradnje AC popolnoma rekonstruirala, je verjetno zaradi preglobokega izkopa postala nestabilna. Dokaj hitro po izkopu je namreč prišlo do posedanja nasipov, ki so vse bolj lezli v strugo. Glede na to, da po večkratnih sanacijskih delih nasipi niso mirovali, je prišlo do zaključka, da je nasipe potrebno utrditi z oblaganjem kamna, katera dela se pravkar tudi izvajajo. Predvideva se, da bo oblaganje s kamnom dokončano nekje do sredine oktobra. Po tem datumu sledi še dokončanje mostu čez Drvanjo ter sanacija asfaltirane ceste v Verjanah.

Manjših pomanjkljivosti, ki so posledično nastale v sklopu izgradnje AC je seveda še veliko več, zato nas skrbi, ali bo izvajalec sploh uspel dokončati dela do predvidenega roka.

Nudenje strokovne pomoči pri sanaciji plazov

komunala12Vse plazove, ki so jih lastniki na kmetijskih zemljiščih prijavili, je popisala občinska komisija za ocenjevanje škode in jih posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor. Glede na to, da zakon o odpravi posledic v naravnih nesrečah, načeloma ne predvideva pomoči za sanacijo plazov na kmetijskih zemljiščih, lahko samo upamo, da bodo prizadeti pomoč tudi prejeli. Ker pa je zemljišče potrebno sanirati takoj, pot do pomoči pa je vprašljiva, je občina v ta namen najela strokovnjaka za plazove g. Metoda Krajnca, ki nudi strokovno pomoč. Torej lahko pokličete na občino vsi tisti, ki ste utrpeli škodo na kmetijskih zemljiščih v kateri izmed naravnih nesreč in bi radi nastalo škodo tudi sanirali.

Že v nekaj primerih je praksa pokazala, da z nepravilno sanacijo lahko plazenje celo pospešimo oz. omogočimo, da se le ta ponovno sproži. Zato vas pozivamo, da izkoristite tovrstno brezplačno pomoč, ki vam jo občina nudi.

Košnja trave ob občinskih cestah

komunala13V naši občini že tretje leto zapovrstjo izvaja strojno košnjo trave na naših občinskih cestah Božo Fras, s.p., ki ga za svoje delo lahko ob tej priložnosti tudi pohvalimo. Košnja se izvaja dvakrat, pozno spomladi in v začetku jeseni. Po besedah izvajalca je po tretjem letu košnje trave ob občinskih cestah delo že nekoliko lažje. Po eni strani že pozna določene prepreke, po drugi strani pa si je s koso že rahlo pripravil teren.

Največ težav pri košnji predstavljajo razni predmeti, ki jih ljudje neodgovorno puščajo v jarkih. Predvsem gre tu za razne kovinske predmete, žice, nenazadnje tudi vzmetnice zaidejo v koso, katero je potrebno zaradi tega včasih dobesedno razstaviti.

Lastniki gozdov velikokrat ne pospravljajo vej ali debel oz. jih kar pustijo v jarku. Eden izmed takšnih primerov neodgovornega ravnanja lastnika je prikazano tudi na fotografiji.

Seveda pa velja pohvaliti tudi določene posameznike, ki s košnjo sami skrbijo za varnost in čistočo ob cestah. Teh je kar nekaj in se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo.

Izgradnja vodovoda na Usnjarski cesti

komunala14Ponekod je vzrok relativno dobra oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, ali celo iz vaških vodovodnih skupnosti, kjer takšen primer predstavlja denimo Gočovski vrh.

Eno izmed območij, kjer se krajani trenutno oskrbujejo z vodo iz zasebnih vodovodov je tudi stičišče Usnjarske ceste, Zg. Verjan in Zg. Porčiča. Zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih zemljiščih in vse močnejših vodnih ujm, prihaja do onesnaževanja podtalnice. Kvaliteta pitne vode iz zasebnih vodnjakov je torej vse slabša.

Zaradi zgoraj navedenih dejavnikov imajo iz zasebnega vodovoda neoporečno pitno vodo tudi gospodinjstvi iz Zg. Porčiča 1 in 1a. Vzorec te vode sta omenjeni gospodinjstvi poslali tudi na Občino Sv. Trojica.

Tako je prišlo do izgradnje vodovodnega cevovoda na tem območju, ki bo predvidoma končano do 15. avgusta 2009, na katerega se bo lahko priključilo 6 gospodinjstev.

Na podlagi javnega razpisa je za montažna dela bilo izbrano podjetje Nizke gradnje d.d. iz Ptuja, v vrednosti 11.079,34 €. Gradbena dela je izvajalo podjetje Zemeljsko cestne gradnje Beno Rohitelj sp., v vrednosti 5.341,68 €. Nadzor nad deli vrši upravljalec vodovodnega omrežja Mariborski vodovod.

Hkrati se na omenjenem območju polaga tudi cev, ki bo omogočala kasnejšo vgradnjo optičnega kabla.

Varovalni pas občinskih cest

V zvezi s to problematiko je občina sicer poslala že več pozivov lastnikom zemljišč, da le-te v varovalnem pasu odstranijo. Precej tega se je že odstranilo, in sicer v raznih delovnih akcijah, veliko pa je odstranila tudi občina s soglasjem lastnikov. Pri določenih, najbolj spornih zadevah je posredoval tudi pristojni inšpektor. Še vedno pa ugotavljamo, da se določeni lastniki ne zmenijo za opozorila oz. celo preprečujejo čiščenje v varovalnem pasu.

Ker smo čedalje večkrat priča hujšim neurjem z močnejšim vetrom, pride velikokrat zaradi neočiščenega varovalnega pasu do podiranja dreves na cesto oz. vejevja in s tem hudega ogrožanja varnosti prometa. Ena izmed najbolj udarnih lokacij, kjer neurje ne prizanaša drevju ob občinski cesti je tudi cesta v Oseku – Bukovje.

Zato ob tej priložnosti ponovno prosimo vse lastnike gozdov, živih mej, okrasnega in drugega  drevja v varovalnem pasu občinskih cest, da v skladu z Odlokom o občinskih cestah sproti odstranjujejo oz. obrezujejo zgoraj navedeno živo naravo. Problem pa predstavlja tudi razno odlaganje lesa ali drugih predmetov v varovalnem pasu občinskih cest.

Pogosto se zgodi, da je v varovalnem pasu občinskih cest postavljen kakšen pomožni objekt ali predmet, ki neposredno ogroža varnost na cesti. Prav tako pa smo velikokrat priča neustrezni uporabi občinskih cest, saj se pogosto najdejo posamezniki, ki vlečejo hlode ali druge predmete po cesti, in s tem poškodujejo vozišče.

Na telesih za odvodnjavanje cest se nemalokrat zgodi, da si lastniki zemljišč sami postavljajo določene prepuste čez jarke, ki so premajhnih dimenzij, prav tako pa v jarke odlagajo razna vejevja, drevje in druge razne predmete, in posledično zaradi tega pride v neurjih do zamašitve le-teh, in posledično do škode na cestah.

Lastniki njiv ob občinskih cestah pogostokrat orjejo preblizu ceste oz. ne upoštevajo minimalne razdalje v skladu z odlokom, ki znaša 4 m za oranje od ceste oz. v smeri proti njej, ali v širini 1 m ceste vzporedno z njo.

Našteli bi še lahko kar nekaj primerov pogostih kršitev v varovalnem pasu občinskih cest, zato tudi prilagamo Odlok o občinskih cestah (označeni so členi, ki so najpogosteje kršeni), iz katerega je razvidno, kako je potrebno ravnati na območju varovalnega pasu občinskih cest.

Ob tem obveščamo, da je za uresničevanje določb tega odloka in določb prepisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, pristojen občinski inšpektor za ceste.

Upamo, da bo v prihodnje kršitev čim manj, in bo s tem zagotovljena tudi večja varnost in z njo povezana  preglednost na občinskih cestah.

Divja odlagališča v občini Sv. Trojica

komunala15Občane ob tem opozarjamo, da je kakršnokoli  odlaganje odpadkov v naravi strogo prepovedano in okolju škodljivo. S tem želimo doseči, da bi se povečalo število ozaveščenih ljudi, ki poznajo razsežnost in resnost globalnega pomena onesnaževanja okolja. Poleg tega pa tudi, da bi vsak po svojih močeh ohranjal naravno okolje neonesnaženo. Občina je o zadnjih najdenih odlagališčih obvestila podjetje Saubermacher, ki je odlagališča tudi odstranil, prav tako pa je o najdenih odlagališčih bil obveščen pristojni inšpektor, za katerega upamo, da bo morebitne storilce tudi odkril.

Ob tej priložnosti pa občanom sporočamo, da je možno nekatere odpadke tudi brezplačno odpeljati na podjetje Saubermacher, in tako storiti veliko uslugo okolju.

Urejanje okolja v centru Sv. Trojice

komunala16Menimo, da je njeno delo zelo pohvalno, prav gotovo se pozna tudi na ureditvi okolice. Pohvalil jo je tudi že marsikateri občan. Obenem pa žal ugotavljamo, da na razpisu nismo uspeli pridobiti nobenega moškega sodelavca, ki bi ji pomagal oz. morda opravljal tudi druga dela v okviru vzdrževanja občinskih cest. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse, ki bi morda preko programa javnih del bili pripravljeni opravljati delo na občini Sv. Trojica.

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...

Naslov drsnika 1

Besedilo...

Naslov drsnika 2

Besedilo...