Trško naselje Svete Trojice v Slovenskih goricah

Med koncema 17. in 18. stoletja se je naselbina ob naraščajočem številu romarjev razvila v večjo tržno oblikovano vas in leta 1872 dobila trške pravice. Po uvedbi jožeinskih reform so kraju pomagali do blaginje promet, sejmi (ob kvatrnicah) in prihodi romarjev, vendar pa je ta pozneje razvojno zaostal, saj se industrija tukaj ni naselila. Urbanizirani predel sestavljata mlajše trško jedro s pretežno strnjeno zazidavo v severni polovici naselbine ter posamične gradnje, nastale po starejši vaški delitvi na parcele v južni polovici; samostanski kompleks na stičišču obeh ju s svojo gmoto povezuje in obenem krajinsko poudarja. Klasicistične trške stavbe, večina iz 19. stoletja, so razporejene nižje pod cerkvijo in samostanom, največ jih je ob lijakastem južnem prostoru. Na pročelju ene izmed trških hiš pa se nahaja plošča, ki spominja na zdravnika in pisatelja Lojza Kraigherja.